Morsejeva abeceda služi za sporazumevanje že stoletja. Sistem pik in črtic se je uporabljal v nujnih primerih in se ga uporablja še danes. Članek je namenjen vsem, ki bi se jo radi naučili in jih zanima njena zgodovina.
.--.|.-.|..|.---|.|--|-.|.||-.-.|..|-|.-|-.|..|.|||
 

Morsejeva abeceda danes

Če mislite, da je Morsejeva abeceda danes tabu, se motite. Radioamaterji jo uporabljajo še danes. V Ameriki so jo vse do leta 2007 morali obvladati vsi, ki so hoteli dobiti licenco za radioamaterja. Prav tako je uporabna v izrednih razmerah med vojaki in tudi pomorščaki.

Če bi radi uporabljali Morsejevo abecedo tudi vi, boste za učenje osnovnega pomena signalov potrebovali le ščepec odločnost in želje.

Postanite komunikacijski strokovnjak

Te kode vam bodo lahko rešile življenje, če se boste znašli v nevarnosti in ne boste imeli nikakršne možnosti komuniciranja. Najbrž vsi poznamo kratico, ki se uporablja v takšnih situacijah. Tri pike, tri črtice in spet tri pike SOS. Če bi kdaj potrebovali uporabiti ta signal, med znaki naredite kratek premor, da bi morebitni prejemniki vedeli, da gre za klic na pomoč.

Morsejevo abecedo lahko pošiljamo s pomočjo piščalke, baterije, signalizacijskega zrcala ali radijskega sprejemnika.

5 osnovnih korakov do spoznavanja temeljev kodiranja 

1. Naučite se pomena osnovnih signalov

Kot smo že omenili, je Morsejeva abeceda sestavljena iz dveh signalnih enot: pike in črtice/pomišljaja. Najprej morate ugotovili, ali veste, kako posamezni znaki izgledajo in ali jih znate razlikovati tudi v besedilu. Pika je preprosto klasična pika ».« in pomišljaj je vodoravna črtica »-«.

2 Poslušajte abecedo

Najboljša metoda za učenje Morsejeve abecede je poslušanje in branje konkretnih kod. Gre za daljši proces, ampak je najbolj učinkovit. Po prejšnjem koraku poizkusite, ali znate razlikovati med posameznimi znaki. To lahko storite na primer tu.

3. Dihotomno iskalno drevo

To drevo vam bo pomagala dešifrirati kodo. Začeti morate tam, kjer piše »start«. Vsakič, ko zaslišite pisk (dit), se premaknite dol in na desno. Ko boste zaslišali dolg zvok (dah), se premaknite dol in na levo.

4. Vaja, vaja, vaja

Vadite lahko s pomočjo prevajalnikov, ki pa na žalost niso na voljo v slovenskem jeziku. Vadite lahko na dva načina: z vpisom kod ali pa besedami. Za vadbo Morsejeve abecede je odlično tudi orodje od Googla. Lahko si ga namestite na telefon in tako vaditi kjerkoli in kadarkoli.

5. Uporabljajte pripomočke 

• Če si s težavo zapomnite posamezne kode, si pomagajte s tem pripomočkom.
• Nekatere črke so obrnjene (na primer A je nasprotje N). 
• Črki T in E imata v kodi samo en simbol.
• Črke A, I, M in N so sestavljene iz dveh simbolov.
• Črke D, G, K, O, R, S, U, W so sestavljene iz treh simbolov.
• Črke B, C, F, H, J, L, P, Q, V, X, Y, Z so sestavljene iz kod, ki imajo štiri simbole.

Nastanek Morsejeve abecede

Morsejevo abecedo je kot komunikacijski sistem razvil Samuel F. B. Morse, ki je na svojem električnem telegrafu začel delati že leta 1832, prvi praktičen sistem pa je razvil leta 1844. Njegova tehnologija je bila patentirana šele pet let kasneje. 

Samuel Morse je bil diplomirani slikar, ki je potoval po Evropi in se izobraževal na svojem področju. Leta 1832 je med povratkom v Ameriko na ladji spoznal fizika po imenu Jackson. Ta je med plovbo zabaval potnike in posadko s svojimi zabavnimi igračkami z elektriko in elektromagnetom. Morseja je magnetna sila elektrike pritegnila.

Kljub temu, da je bil zaposlen kot profesor slikanja na newyorški univerzi, je ves čas razmišljal o tem, da bi zgradil telegraf. Hotel je omogočiti hitrejšo komunikacijo med oddaljenimi mesti. Ta zamisel se mu je porodila tudi zaradi osmrtnice njegove žene leta 1825, ki jo je dobil prepozno in tako zamudil pogreb.

Leta 1832 mu je telegraf le uspelo sestaviti. Kar pa se je tikalo jezika prenosa, Morsejeve abecede, pa je Morse imel malce drugačno predstavo. Njegova prvotna zamisel je bila takšna, da bi deloval na principu signalov, katerim odgovarja številka in tej številki dodeljena beseda v slovarju. Na primer beseda Anglija je imela v Morsejevem slovarju številko 252.

Prejemnik je moral uporabi slovar, da bi številke prevedel v besede, kar se je izkazalo za preveč zapleten in dolgotrajen postopek. Kodo je bilo zato potrebno razširiti na črke in ločila.

Kratki izrezi so pomenili »pike«, daljši pa »črtice«.

Prvotni sistem tega telegrafa je slonel na tem, da je bil pri prejemniku instrument, ki je tiskal trak papirja, na katerem so bile izrezi.  Kratki izrezi so pomenili »pike«, daljši pa »črtice«. Pozneje, ko so že polovili napake in se naučili novih trikov, so se znebili papirnatega traku in kodo začeli dešifrirati po posluhu. Pomemben uporabnik je bil Andrew Carnegie, ki je delal kot telegrafist. Od ostalih se je razlikoval po tem, da se je naučil dešifrirati Morsejevo abecedo po posluhu. 

»Kar je Bog naredil«

Pisalo se je leto 1844, ko je Morse nastopil pred kongresom. Pred njim je želel predstaviti svoje odkritje, svojo napravo. Prvo javno sporočilo in tudi prva novica, ki je prepotovala veliko razdaljo, je bila šla iz Washington DC-ja do Baltimorja. To je bilo 24. maja 1844. Pomen kode Morsejevega sporočila je bil: »Kar je Bog naredil«.

To je bil izjemen napredek, saj se je prvič v zgodovini ljudstva pokazalo, da je mogoče komunicirati tudi na dolge razdalje. Kot vemo, so se ljudje do takrat pogovarjali iz oči v oči ali pa so za to uporabljali bobne , dimne signale ali pa pisano besedo. 

Napredek, ki ga je Morsejeva abeceda dosegla. 

Leta 1844, kar je 10 let po odprtju prve telegrafske linije, je po državi teklo več kot 37.000 kilometrov telegrafskih linij. Razvoj ameriškega zahoda je temeljil prav na povezavi telegrafa in Morsejeve abecede. Kot prve so ga uporabljale železniške družbe. Zagotavljali so komunikacijo med postajami in si korenito krajšali čas, ki je bil potreben za sprejem informacij. 

Pozneje, leta 1890, so iznašli radijsko komunikacijo. Morsejeva abeceda je dobila nalogo prenosa novic na morju. Ko so radijske frekvence postajale daljše, tem bolj so kode postajale del mednarodne komunikacije. Nastala je potreba po mednarodni standardni kodi. Leta 1912 je bila zato sprejeta mednarodna Morsejeva abeceda. Ne glede na ta napredek, je veliko železniških družb in železnic še naprej uporabljalo staro železničarsko abecedo. 

Omenjene »pike« in »črtice« so postale izredno pomembne v pomorskem prometu in letalstvu. Vse do 90. let so morali piloti znati komunicirati s pomočjo Morsejeve abecede.